VAS PESTI USTNI ZADAH?

Image title

O zadahu – halitozi govorimo, kadar ima izdihan zrak vonj, ki neprijetno diši. Običajno ga uporaba močnih žvečilk in ustnih vod le maskira, pogosto pa ga le še poslabša.

Ustni zadah - halitozo običajno razdelimo v tri skupine:

  • Pravo halitozo

  • Pseudohalitozo

  • Halitofobijo

Prava halitoza

Prava halitoza ali pravi ustni zadah je lahko: fiziološka (normalen pojav pri zdravem človeku)  ali patološka (bolezenska), po trajanju pa je lahko tranzitorna (prehodna) ali kronična (dolgotrajna ali pa se pogosto ponavlja). Fiziološka halitoza je ustni zadah, ki se pojavi pri zdravem človeku in je običajno prehodna, kot na primer fiziološki jutranji zadah, zadah ob stradanju ali dehidraciji, zadah po hrani kot sta na primer česen in čebula, po  kajenju, pitju alkohola ali kave...
Patološka halitoza (bolezenski ustni zadah)  je običajno kronična, lahko stalna ali pa se pogosto ponavlja. Vzroke delimo na oralne ( vzrok ustnega zadaha je v ustni votlini ) in ekstraoralne (vzrok ustnega zadaha ni v ustih) .

Vzroki ustnega zadaha

Oralni vzroki (vzroki, ki imajo vzrok v ustni votlini)  ustnega zadaha so lahko obloge na jeziku, obloge na zobeh - biofilm, gingivitis (vnetje dlesni), parodontitis (vnetje obzobnih tkiv) , karies (zobna gniloba), zobje z nezdravljeno vneto zobno korenino, perikoronitis (vnetje dlesni nad osmico, ki težko izrašča), osteomielitis (vnetje kosti), tujki, rak, xerostomija (suha usta), slaba ustna higiena…
Ekstraoralni vzroki (vzroki, izven ustne votline) so lahko sinusitis, rinitis, postnazalni izcedek (izcedek, ki se iz nosu cedi po zadnji steni v žrelo), tonzilitis (vnetje manjdeljev), rak v žrelu, nosu, obnosnih votlinah, grlu, pljučih, želodcu, sistemske in genetske bolezni.
Halitoza – ustni zadah lahko nastane tudi zaradi uživanja določenih substanc, kot so na primer alkohol, nikotin, kanabis in zdravil, ki reducirajo izločanje sline.

Neprijeten vonj v izdihanem zraku

Tisto kar zaznamo kot neprijeten vonj v izdihanem zraku so hlapljive žveplove spojine. Te lahko nastanejo zaradi različnih vzrokov. Običajno vzrok ni en sam, ampak je vzrokov več, na pregledu jih ugotovimo in svetujemo ukrepe.
V ustni votlini so potrdili okoli 700 vrst bakterij. Vendar je »nabor« bakterij pri vsakem človeku malce drugačen. Zato ustnega zadaha ne povzroča specifičen nabor bakterij, podobno kot pri parodontalni bolezni ne moremo govoriti o specifični infekciji, ki bi jo povzročala določena bakterija. Do danes z raziskavami in vivo še niso potrdili, da naj bi bile za ustni zadah odgovorne izključno bakterije. In vitro raziskave so pokazale, da neprijeten zadah povzročajo predvsem žveplove spojine, ki se tvorijo pri razpadu beljakovin in aminokislin, ki vsebujejo žveplo. Neprijeten vonj namreč povzročajo hlapljive žveplove spojine.
Bakterije v ustni votlini tvorijo obloge v obliki biofilma na zobeh in v obzobnih žepkih. Rečemo mu zobne obloge. Obloga v obliki biofilma se tvori tudi na jeziku, govorimo o oblogah jezika. Najpogostejši vzrok ustnega zadaha so obloge na jeziku, zobne obloge na zobeh in v obzobnih žepkih ter kombinacija obojega.
Hlapljive žveplove spojine pa lahko nastanejo tudi zaradi zaužitja nekaterih živil ali vnosa zdravil in poživil, ki vsebujejo hlapljive žveplove substance ali pa le te nastanejo pri njihovi presnovi.

Kako ustni zadah prepoznamo

Ustni zadah lahko izmerimo z napravo - Halimetrom, ki meri hlapljive žveplove substance v izdihanem zraku. Govorimo o različnih stopnjah ustnega zadaha glede na to na kakšni razdalji zaznamo ustni zadah, glede na tip vonja ustnega zadaha ter glede na to kako intenziven oz. močan je zadah. Vedno zdravimo zadah, ki nakazuje vzroke izven ust in je lahko posledica sistemskih bolezni. Pomoč glede ustnega zadaha, običajno iščejo ljudje, ki jih na zadah opozori okolica.

Povsem normalno je, da ima zdrav človek občasno ustni zadah. Imenujemo ga fiziološka halitoza.  Je prehoden in hitro mine. Vsi poznamo jutranji zadah, ki mine ko pojemo zajtrk, vzrok je lahko dehidracija ali na primer uživanje določene hrane kot sta česen in čebula ter uživanje določenih pijač, ki vsebujejo hlapljive žveplove spojine ali pa se le te tvorijo pri njihovi presnovi.

Zdravljenje

Problem halitoze se pojavi že v zapisih starih kultur. Predvsem so opisane metode obvladovanja halitoze. Že v starih kulturah so ugotovili, da je bistvenega pomena čiščenje zob, za kar so uporabljali majhne vejice ali paličice iz posebnega lesa Siwak ali Miswak.
Z obsežno ciljano anamnezo in pregledom ugotovimo vzroke in stopnje ustnega zadaha, izmerimo ustni zadah s halimetrom in svetujemo terapijo. Prvi pregled, posvet in diagnostika lahko traja do 2 uri. Terapija je odvisna od tega ali gre za vzrok zadaha iz ust ali izven ust. Dobra novica je, da zadah, ki nastane v ustih znamo zdraviti in smo pri tem uspešni.
Zavedanje, da pacient ima ustni zadah, pa sam tega ne more zaznati lahko vodi v socialno izolacijo. Zato pacienta tekom obravnave naučimo kako lahko sam preveri ali trenutno ima ustni zadah in mu svetujemo ustrezno ravnanje in kemično podporo.
Kadar gre za kombinacijo vzrokov, ki nastanejo v ustih in izven ust pa napotimo pacienta tudi k ustreznemu specialistu.

Ustni zadah je lahko simptom drugih zdravstvenih težav

Glede na tip vonja lahko posumimo tudi na sistemske bolezni: 

Vonj po gnilih jajcih povzročajo hlapljive žveplove substance, ki jih povzročajo predvsem obloge na ustnih strukturah. 

Sladkoben vonj lahko nakazuje obolelost jeter. 

Vonj po rdečih jabolkih lahko nakazuje slabo kontrolirano sladkorno bolezen.

Vonj po ribah lahko nakazuje obolelost ledvic.

Želite izvedeti več?

Lahko nas pokličete na stacionarno številko 01 430 72 20; GSM številko 031 656 907 ali pa nam pišite preko kontaktnega obrazca.

Vse objave Naročite se