INFORMACIJE O MOŽGANSKI KAPI, KI VAM LAHKO REŠIJO ŽIVLJENJE

Možkanska kap


Možgani predstavljajo le okoli 2%  telesne mase človeka (1400 – 1500  g). Porabijo več kot 15 % volumna krvi, ki ga sicer srce prečrpa v eni minuti. Porabijo pa 20 % kisika.

Nemoten dotok sveže krvi zagotavlja oskrbo možganov s kisikom in glukozo, ki ju možgani najbolj potrebujejo.

Možganska kap je nenadni dogodek v možganih, kjer zaradi strdka v eni izmed možganskih žil ali krvavitve v možganih le ti ne dobivajo dovolj kisika za normalno delovanje.




Ishemična možganska kap – ishemija = pomanjkanje oskrbe s kisikom

Strdek zapre eno izmed možganskih žil, zaradi zmanjšanja ali prekinitve prekrvavljenosti odmrejo živčne celice in povezave v posameznih predelih možganov. Strdek lahko pride iz srca – kardioembolična kap. Lahko pa je aterotrombotična – žilno – žilni embolizem, ko se strdek odtrga iz žile z aterosklerozo.

Hemoragična možganska kap -  krvavitev v možganovino

Nastane kadar krvna žila v možganih spušča kri ali pa se pretrga. Nastane krvavitev v možganovino ali med možganske ovojnice. Vzrokov za pretrganje krvnih žil v možganih je mnogo, najpogostejši pa so previsok krvni pritisk, genetsko slabša elastičnost žilnega tkiva, prevelika doza antikoagulantov, šibke točke v žilah (anevrizma) ter močan udarec v glavo ali pogosti udarci.

Prehodna pretočna motnja – TIA (Tranzitorna ishemična ataka)

Bolje poznana tudi kot mini možganska kap – je kratkotrajno obdobje znakov možganske kapi, ki običajno traja okoli 5 minut. TIA nastane zaradi kratkotrajne motnje v pretočnosti žil, ki pa sama po sebi izzveni.


KAJ MORATE POVEDATI VAŠEMU ZOBOZDRAVNIKU?

Najpomembneje je, da svojega zobozdravnika seznanite da ste preživeli možgansko kap. Predvsem pa katera zdravila jemljete. Morda b pred zobozdravniškim posegom potrebno dozo nekaterih zdravil prilagoditi ali celo začasno ukiniti. Seznanite ga tudi z drugimi boleznimi, ki jih morda imate ter s seznamom zdravil, ki jih jemljete. V ta namen običajno pri zobozdravniku izpolnite vprašalnik o zdravju.


KAJ JE POTREBNO VEDETI PRI MOŽGANSKI KAPI?

Pomembno je vedeti katero vrsto možganske kapi ste imeli. Pri hemoragični možganski kapi niso potrebni kakšni posebni ukrepi, razen da smo pozorni, da preveč ne poraste krvni tlak. V ta namen lahko predpišemo tabletke proti strahu, če je pacienta strah zobozdravniških posegov. Da posegi ne bi bili boleči pa boleče posege naredimo pod lokalno anestezijo brez adrenalina.


KAJ JE DOBRO VEDETI GLEDE ZOBOZDRAVSTVENE OSKRBE PO MOŽGANSKI KAPI?

  • Vse zobozdravniške posege pri katerih se pričakuje bakteriemija se skrbno načrtuje in opravi pod antibiotično zaščito.

  • Da posegi ne bodo boleli boste dobili posebne vrste lokalne anestezije, ki ne vsebuje adrenalina.

  • Če vas je zobozdravniških posegov zelo strah (strah povzroča stres in povečano izločanje adrenalina) vam lahko zobozdravnik predpiše zdravila proti strahu.

  • Pred posegi kjer se pričakuje krvavitev je potrebno prilagoditi doziranje zdravil proti strjevanju krvi.

  • Ne jemljite protibolečinskih zdravil, ki preprečujejo strjevanje krvi (npr. Aspirin)

  • Nikoli, ampak res nikoli ne prilagajajte samovoljno doziranja zdravil pred obiskom zobozdravnika – vedno se o tem prej posvetujte z zobozdravnikom (npr. antibiotična zaščita ali zmanjšanje doze zdravil proti strjevanju krvi).

  • Zdravila, ki jih jemljete po možganskem infarktu lahko povzročajo stranske učinke:

    • Podaljšan čas krvavitve

    • Xerostomijo – suha usta

    • Hiperplazijo dlesni – povečanje dlesni


KAKO LAHKO ZAŠČITITE SVOJE MOŽGANE?

Zelo pomembno je, da se varujete vnetij in skrbite za dobro splošno odpornost organizma in za urejenost drugih sistemskih bolezni.

Bistvenega pomena za vaše možgane pa je:


Želite izvedeti več?

Lahko nas pokličete na stacionarno številko 01 430 72 20; GSM številko 031 656 907 ali pa nam pišite preko kontaktnega obrazca.

Vse objave Naročite se