|
|
|
|
|
|
|
| Seznam poglavij: |
AKTUALNA VPRAŠANJA | ČIŠČENJE ZOB | ESTETIKA - IZGLED
KIRURŠKI POSEGI | MOTNJE V IZRAŠČANJU ZOB | OBČUTLJIVI ZOBNI VRATOVI IN UMIK DLESNI
OTROŠKO ZOBOZDRAVSTVO | PLOMBIRANJE ZOB | STRAH PRED ZOBOZDRAVNIKOM
TEŽAVE Z DLESNAMI | USTNE BOLEZNI | ZDRAVLJENJE ZOBNIH KORENIN
ZOBNA GNILOBA - KARIES | ZOBNI APARATI - ORTODONTIJA
ZOBNI VSADKI - IMPLANTATI | ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI | SPLOŠNO |
|
|
|
| Plombiranje zob (po abecednem redu) |
|
|
|
|
| 1. Bele zalivke ali amalgam |
|
|
V kratkem bo treba zamenjati dotrajane amalgamske zalivke. Rad bi jih nadomestil z belimi, pa me zanima, ali slednje res ¨držijo¨ občutno manj časa kot prve in se dosti hitreje obrabijo. Pri belih naj bi se tudi lažje opazilo nastajanje kariesa med zalivko in zobno sklenino. Ali je to zadosten razlog, da se odločiš zanje (poleg estetskega, seveda)?
Zanima me še, kakšno vrsto zdravila zobozdravnik po odstranitvi kariesa vstavi v precej poškodovan zob in kako to zdravilo deluje?
Samo še tole: ali mora nujno odstraniti ves karies (mehanično), ali pa ga lahko uniči tudi kemično?
Amalgam je po vseh študijah, tudi najnovejših še vedno material izbora, kar se tiče trajnosti in dobrega tesnenja zalivke z zobom. Res imajo bele zalivke krajšo trajnostno dobo. Beli materiali se pri strjevanju krčijo, amalgam pa razširi. Zato amalgamska zalivka pri strjevanju robove zatesni. Bel material se pri strjevanju krči. Vendar je način dela - postopek dela z belimi materiali tak, da je tega krčenja čim manj. V kolikor so zalivke majhnega volumna so lahko enako kvalitetne ali celo bolj ustrezne kot amalgamske, saj ne zahtevajo tako obsežne preparacije zoba kot amalgamske. Pri amalgamu je namreč potrebno izdelati drugačno obliko preparacije, pogosto nekoliko obsežnejšo. Beli materiali se vežejo z zobovino delno mehansko (mikroretencijsko) in kemično. Zato si lahko pri uporabi belih materialov dovolimo v istem primeru manj obsežno preparacijo zoba. Pri veliki zalivki, ki seže tudi pod dlesen je zelo težko izdelati kvalitetno belo zalivko, še posebno če dlesen izdatno krvavi. Beli materiali se namreč v prisotnosti vlage ne strdijo popolnoma na delu kjer se ovlažijo, zato tam zalivka ni tesna. Odpornost belih materialov na žvečne pritiske je res manjša kot pri amalgamu.
Natančen zobozdravniški pregled lahko enako dobro odkrije karies pri amalgamu kot pri belih materialih.
Karies , demineralizirano zmehčano zobovino , ki vsebuje veliko količino bakterij vedno odstranimo v celoti mehansko do trde zobovine. Pri tem si lahko pomagamo tudi s posebnim barvilom, ki obarva le karies, s katerim premažemo področje kjer je karies, in tako precej natančno ocenimo ali smo karies očistili do zdravega. Kadar je karies zelo globok, po razkuževanju najprej dno oziroma najgloblje področje,ki meji na zobno pulpo (živec) premažemo s posebnimi tekočinami ali nanje damo "zdravilo" , ki je navadno na osnovi kalcijevega hidroksida. Dobijo se v obliki posebnih past, ki se strdijo. To zdravilo pomaga , da se zobna pulpa (živec) ogradi z dodatno, novo zobovino. To pa seveda zahteva svoj čas. Pri tem lahko za čas delovanja zdravila naredimo stalno zalivko ali pa le začasno. O tem se zobozdravnik odloči glede na situacijo.
Zobozdravnik navadno že sam oceni, ali lahko v določenem primeru izdela belo zalivko, ki je enako ali bolj kvalitetna kot amalgamska. Le zaupajte mu. |
|
|
| 2. Bele zalivke |
|
|
Zanima me, kakšna je garancija (koliko časa traja) za bele zalivke, ki jih je treba posebej plačati. Ali so res slabše za zobe kot amalgamske?
Predvidevam da me sprašujete o belih zalivkah v manj vidnem področju, saj so na zobeh od podočnika do podočnika bele zalivke pravica iz zavarovanja. V manj vidnem polju, od podočnika nazaj jih je potrebno doplačati. Garancijska doba , ki jo je določil ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) je za zalivke 9 mesecev. V tem času mora terapevt zalivko popraviti na svoje stroške. Trajnostna doba je predvidena življenjska doba zalivke in to je 3 leta.
O garancijski dobi za samoplačniške zalivke morate povprašati zobozdravnika, ki ga obiskujete.
Vsak material ima svoje dobre in slabe lastnosti. Beli materiali so lepši, bolj estetski, vendar so na velike žvečne obremenitve manj odporni. Amalgam je manj estetski, toda kakor kažejo študije, tudi najnovejše, še vedno material izbora za zalivke na kočnikih, saj je mnogo bolj odporen na žvečne pritiske. Ko se zobozdravnik odloči , da vam ponudi belo plombico na stranskih zobeh, navadno že sam oceni ali bo taka plombica lahko enako kvalitetna kot bi bila amalgamska. To je namreč odvisno od več dejavnikov, predvsem koliko je zob okvarjen ( majhna bela plomba je lahko celo bolj primerna od amalgamske).
|
Na vrh strani  |
|
|
| 3. Boleča dlesen pri plombi |
|
|
Pred približno letom in pol mi je zobozdravnik zdravil levo spodnjo sedmico. Zdravljenje je trajalo precej dolgo, tako da na koncu ni ostalo več veliko zobne krone (zadaj pri osmici je bil zob zbrušen do dlesni). Kljub temu mi je zobozdravnik naredil belo plombo. Težave so se začele, ko me je dlesen med sedmico in osmico začela zelo boleti. Bolečine se mi sedaj pojavljajo že eno leto. Mislim, da so bolečine mehanskega izvora, saj me boli, ko jem na ta zob. Zaradi tega sem bila že večkrat pri zobozdravniku, zaplombiral mi je tudi osmico, vendar ni nič bolje. Zaplombirana zdravljena sedmica je zelo nizka (posebej zadaj, kjer boli dlesen). Zobozdravnika sem tudi vprašala, ali me morda zaradi tega tako boli in če bi bilo bolje, ko bi bil zob višji (morda z novo krono). Ker nisem dobila odgovora, bolečina, ki se pojavlja, kadar ne pazim in jem na ta zob, pa mi je že precej načela živce, vas vljudno prosim za vaš nasvet.
Ker je zob zdravljen, predvidevam, da je bila zobna krona precej destruirana (malo zdrave zobovine). Po zdravljenju je na zobu, kjer je malo sten zoba, ki bi omogočale napraviti plombo, težko napraviti kvalitetno plombo, ki bi v kar največji meri nadomestila manjkajoči del zoba. Taka plomba nemalokrat sega precej pod dlesen. Dlesen se na plombirni material ne priraste, tam nastane žep. Tak žep zahteva precej nege. Sprotno odstranjevanje hrane in oblog po vsakem hranjenju je bistvenega pomena da se tak žep ne vnema in ne boli.
Od takega vnetnega žepa lahko zob kar dobro boli na ugriz. Po enem letu se z rentgensko kontrolo zoba že lahko delno oceni ali je bilo zdravljenje korenin uspešno, ali je morda prisoten zobni žep, ali je na plombi na plombi previs (rob plombe gleda čez rob zoba). Zob Vas lahko boli zaradi neuspelega zdravljenja (povedati Vam moram da vseh zob ni mogoče pozdraviti in da se končni uspeh zdravljenja ocenjuje po 3 letih), ali morda zaradi prisotnosti žepka v medzobnem prostoru med sedmico ali osmico.
Svetujem Vam poostreno higieno med tema zoboma, kajti če je vzrok bolečin vneta dlesen, je to edini način , da bolečine minejo.
Ali je na zdravljeni sedmici možno narediti prevleko, Vam bo povedal Vaš zobozdravnik. Robovi zdrave zobovine morajo biti vidni iznad dlesne, da je možno narediti kvalitetno prevleko.
|
| Na vrh strani |
|
|
| 4. Bolečine v zdravem zobu |
|
|
Pred kratkim se mi je na enem zobu odkrušil majhen delček plombe. Po tem me je zob vedno zabolel, ko sem jedla ali pila. Ni me bolel ves čas, samo če je nanj prišla hrana ali pijača. Čez nekaj časa sem odšla k zobozdravniku, ki mi je odkrušeno plombo nadomestil. Ker nisem šla tja takoj, mi je rekel, da se mi je naredila malo večja luknjica kot je mislil, vendar nič posebnega. Pred kratkim so mi tudi slikali vse zobovje in je vse v redu. Zob je drugače še cel in lep. Problem je, ker je še vedno občutljiv, ko jem. Mislila sem, da bo to po nekaj dnevih minilo, vendar ne. Na levo stran zaradi tega sploh ne jem, ker me vsakič, ko kaj pride na zob tako zelo zaboli. Je možno, da ni dobro zaplombiral ali je kaj drugega. pri zobarju nisem najraje, tako da upam, da mi ne bo treba še enkrat tja. Mislite, da bi mu morala omeniti? Zakaj me vsakič tako zelo zaboli, če pa vse izgleda dobro. Čudno mi je, ker bolečina ne traja ves čas, samo se pojavi, če kaj pride na zob in po par sekundah izgine, vendar pa zelo boli tisti trenutek.
Zanima me še kdaj je potrebno modrostne zobe izpuliti. Večkrat slišim, da pravijo, da jih je potrebno takoj izdreti, ker so težavni. Stara sem 28 let in imam še vse štiri. So popolnoma zunaj (so si priborili svoj prostor), so zaplombirani in z njimi nimam nekih posebnih težav. Včasih me pri enem zobu malo krvavi dlesen, če ščetkam preveč, drugače pa je vse v redu. Je res, da jih moram dati kar populiti, ali to velja samo za tiste, pri katerih ne pridejo v celoti ven? Torej kdaj je čas, da se te zobe da ven?
Težko Vam odgovorim zakaj bolečine v novo plombiranem zobu. Najverjetneje je bila zobovina dolgo izpostavljena dražljajem, ker niste takoj odšli k zobozdravniku ko je plombica izpadla. Že zobozdravnik je omenil, da je luknjica kar velika, to pa pomeni, da je že bila v bližini zobna pulpa (zobni živec). Ker navajate bolečine pri hranjenju pred izdelavo plombe, pomeni da je bila zobna pulpa že rahlo prizadeta. Kadar zob sam od sebe še ne boli, računamo na dobro odpornost organizma in zato z izdelavo plombe skušamo zob ohraniti živ. Vendar si včasih zobna pulpa vseeno ne opomore, kar se pokaže z bolečinami, ki jih navajate.
Svetujem Vam, da se oglasite do zobozdravnika, morda bo potrebno zob zdraviti. Modrostnih zob , ki imajo dovolj prostora v ustni votlini ni potrebno izpuliti. |
| Na vrh strani |
|
|
| 5. Bolečine v zobu |
|
|
Pred enim tednom mi je 1-ko spredaj, ki je imela majhno luknjo zobozdravnik zaplombiral. Do takrat je bil zob neobčutljiv. Sedaj je pa zob občutljiv na hladno ali toplo in če pritisnem na plombo me močno zaboli. Kaj je to?
Težko Vam odgovorim brez pregleda, lahko Vam le navedem najverjetnejše vzroke Vaših težav.
V kolikor je bila plomba take oblike, da je segala v bližino dlesne, je tam zdaj lahko malo občutljiv zobni vrat zoba in zato čutite spremembe na toplotne dražljaje. Ker navajate , da je plomba majhna, verjetno težko pritisnete le na plombo, najverjetneje pritisnete na ves predel zoba. V kolikor je bila pri izdelavi plombe ranjena dlesen (včasih pač drugače ne gre) je lahko to vzrok vaših bolečin na pritisk. Svetujem vam ustrezno higieno in v kolikor se v tednu dni težave vsaj nekoliko ne umirijo, se oglasite do zobozdravnika , ki Vam je plombo izdelal. Skupaj bosta ugotovila vzrok Vašim težavam.
|
| Na vrh strani |
|
|
| 6. Brez plomb |
|
|
Stara sem 24 let in nimam še nobene plombe. Tu in tam grem na rutinski pregled k zobozdravnici in razen občasnega skelenja prednjih zob nimam drugih težav. Zanima me, če obstaja možnost, da ne bi nikoli imela plomb? Razen svojega brata namreč ne poznam niti ene osebe, ki ne bi imela vsaj ene plombe.
Seveda je možno, da nikoli ne boste imeli plombe, le higieno vzdržujte, da bodo zobje in dlesni ostali zdravi. In hodite na redne kontrolne preglede. Čestitam. |
| Na vrh strani |
|
|
| 7. Kako polepšati zobe? |
|
|
Stara sem 18 let in naj Vam povem,da sem imela veliko kariesov in imam skoraj na vsakem zobu zalivko oz.plombo.Najprej me zanima ali je takšen zob ozdravljen kariesa močno prizadet oz.poškodovan? Imam tudi krive zobe,ker v preteklosti nisem redno nosila zobnega aparata,vendar sedaj redno obiskujem ortodonta in mislim da se bodo zobje lepo
poravnali.Na sprednjem zobu (1) sem ob strani prav tako imela karies in zobozdravnica mi ga je uspešno odstranila in mi je naredila belo plombo.(Plomba ni velika in se nahaja ob strani zoba)Na začetku mi je to plombo naredila tako,da se je držala sosednjega sprednjega zoba-bila sta torej skupaj.Sedaj pa mi je naredila med plombo na enem zobu in drugim sprednjim zobom mali razmak,saj mi je povedala da mora biti vmes prostor za čiščenje zoba,z zobno nitko.Zanima me ali se strinjate s tem.Res je,da se tale plomba komajda vidi vendar me zanima kako je možno še bolj zmanjšati vidljivost take plombe?Čeprav mi je sama zobozdravnica
dejala,da ta plomba na sprednjem zobu ne bo padla,pa je mene vseeno strah in se bojim,da ne bi kar naenkrat ostala brez plombe na zobu,ker veste,da če se to zgodi se takoj opazi in najbrž bi izgledalo grozno če bi na enkici ostala brez plombe.Sedaj me res grozno skrbi in bojim si preveč s ščetko drgniti po tem zobu.prav tako imam neprijeten občutek kadar jem ali pijem.Kaj mi svetujete?Ali je moj strah upravičen? Rada bi Vas vprašala še to ali kako naj še bolj skrbim za svoje zobe,ker se zavedam,da jim v preteklosti nisem naklanjala preveč pozornosti,vendar se sedaj trudim in rada bi imela zobe še dolga leta in želim si doseči to,da na mojem zobu ne bo nobenega kariesa več!
Predvsem sem vesela, da se zavedate, da je skrbna in učinkovita ter redna ustna higiena edini način s katerim lahko dosežemo zdravje v ustni votlini. Kadar je zob plombiran, to ne pomeni, da je s tem obvarovan ponovnega kariesa. Lahko nastane karies na drugem delu zoba ali ob plombi. Preventiva je skrbna in redna ustna higiena.
Med zobmi mora vedno biti prostor, da lahko uvedemo nitko, ali medzobno krtačko, saj je to edini način da dobro očistimo tudi ploskve zob, ki jih običajna zobna ščetka ne doseže. Zato se seveda strinjam s tem, da Vam je zobozdravnica omogočila čiščenje tega predela.
Plombica navadno ne izpade kar tako, morate pa se zavedati da imajo tudi materiali, ki jih uporabljamo v zobozdravstvu svojo trajnostno dobo in jo bo čez čas potrebno zamenjati. V kolikor pa bi plombica vseeno izpadla, Vam bo zobozdravnica zagotovo v najkrajšem možnem času napravila novo.
Koliko je vidna plombica je odvisno od barvnih posebnosti Vašega zoba. Naknadno barve že izdelane plombice ni mogoče korigirati, izbira barve je pomembna pri izdelavi plombice. Novejši materiali se ne zabarvajo, lahko pa se zabarva zob, posebno če uživate hrano z močnimi barvili. (kava , čaj, borovnice
). Zato čez čas lahko nastane vidna razlika med barvo zoba in plombe.
|
| Na vrh strani |
|
|
| 8. Kvaliteta plomb |
|
|
Zanima me katere plombe so bolj kvalitetne. Ali so to bele ali navadne.
O kvaliteti plomb ne moremo govoriti kot o dobrih ali slabih glede na barvo oziroma kot jih pojmujete Vi, bele ali navadne. Govorimo o materialih, ki se uporabljajo. Vsak material ima svoje prednosti in slabosti. Glede na lastnosti, ki jih posamezen material nudi se zobozdravnik odloča ali predlaga uporabo za vsak zob, za vsako situacijo posebej.
V grobem so na tržišču trenutno 3 vrste materialov, ki se trenutno največ uporabljajo za plombice. Omejila se bom na opis lastnosti materialov, ki so predvsem pomembne za razumevanje kdaj in zakaj se zobozdravnik odloči uporabiti oziroma predlagati njegovo uporabo v posameznem primeru.
Kompoziti-klasični beli plombirni material se večinoma uporablja za izdelavo estetskih plomb v vidnem področju. S tem plombirnim materialom dosežemo najboljšo estetiko. Druga njegova dobra lastnost je, da se mikroretencijsko in adhezivno veže na zobovino (kadar so dobri pogoji izdelave lahko rečemo, da se material "zlepi" z zobovino). Zato ta material ne zahteva posebne oblike preparacije (tako rečemo oblikovanju zobne luknjice po odstranitvi kariesa) zoba ,kot jo zahteva npr. amalgam. Tako pogosto uspemo pri izdelavi plombe ohraniti več zdrave zobovine. Slabost materiala je ,da se pri strjevanju krči, in slabo prenaša visoke sile , pri grizenju na zobe v stranskem predelu, predvsem pri kočnikih. Pri postopku izdelave bele plombe je posebno pomembno, da lahko dosežemo dobro osušitev predela. Vlaga moti strjevanje kompozitov in na predelu kjer je bila pri izdelavi kompozitne plombice vlaga (slina, tekočina, ki jo proizvaja dlesen, kri) se material ne strdi.
Največ se uporablja za plombe v vidnem predelu od enice do petice in za erozije (klinaste vdolbine ob strani zoba),za stranske zobe kadar so plombice manjše po obsegu in predvsem kadar ne segajo pod dlesen. Pri obsežnih plombicah na stranskih zobeh pa že bolj pretehtamo ali bo plombica iz kompozita lahko enako kvalitetna kot iz amalgama. Še posebno, kadar rob plombice sega pod dlesen in ne moremo zagotoviti pogojev za izdelavo kvalitetne bele plombice.
Amalgam, material ki je sive , srebrne barve in ga pacienti imenujete "navadne plombe". Ni estetski, vendar je tudi po naši doktrini še vedno najustreznejši plombirni material za obsežnejše plombe v stranskem področju. Še posebno, kadar segajo globoko pod dlesen. Ima dobro odpornost na velike žvečne sile, ki se sproščajo pri žvečenju v tem predelu. Material se pri strjevanju rahlo razširi in s tem dobro zatesni robove - stike zob-plomba.
Amalgam je ima še vedno najdaljšo trajnostno dobo. Govorim o trajnostni dobi materiala.
Uporabljajo se še glasionomerni cementi (steklasti cementi), ki pa se kot plombirni material niso tako zelo uveljavili, saj njihove estetske lastnosti ne dosegajo estetike kompozitov, hitreje se obrabljajo, niso tako zelo odporni na žvečne sile, da bi lahko zamenjali amalgame. Imajo pa dobro lastnost, da jih malo vlage pri strjevanju ne moti.
Torej moj odgovor na Vaše vprašanje se glasi, da je izbira materiala odvisna od primera do primera, od zoba do zoba.
|
| Na vrh strani |
|
|
| 9. Luknjice |
|
|
Nekaj let že opažam, da se mi na spodnjih sedmicah (obeh) delajo na zunanji strani luknjice. Na vsaki strani ena. Od kar se mi to dogaja sem bila že nekajkrat pri zobozdravnici, pa ni nikoli omenila, da bi
bilo potrebno to popraviti. Na zadnjem pregledu sem ji sama omenila težavo in bo naslednjič luknji "zafilala" (sedimici), nič pa ni omenila, da se mi isto dogaja tudi na šestici, kar je očitno vidno s prostim očesom. Zanima me, zakaj se mi to dogaja, zobe si redno čistimŠ Po njenih besedah naj bi imela celo izredno čiste. Aja, še to, zobozdravnica pravi, da to ni karies in me tudi ni skelelo ko je šarila z iglo okoli luknjice. Tudi dlesni imam zdrave. Stara sem 20 let in bi rada da se ohranijo takšni kot so še precej let. Zanima me, kako bi lahko to v prihodnosti preprečila? Bi bila morda zame primerna zobnaščetka Sonicare?
In še eno vprašanje: ali žvečenje žvečilnih gumijev (orbit) škodi?
Luknjica, ki jo opisujete najverjetneje ni luknjica ampak vdolbinica na zobu, ki je zabarvana.
Take vdolbinice se opazuje. Pri dobri higieni običajno karies ne nastane. Če hodite redno na kontrole se ni potrebno bati, zobozdravnica bo že ugotovila kdaj meni, da je potrebno narediti plombo. Včasih namreč take zabarvane vdolbinice ostanejo enake vse življenje, nikoli se ne razvije karies. Ščetka Sonicare je primerna, ni pa obvezna.
Žvečilni gumiji so priporočljivi, vendar zmerno. Pri pretiranem žvečenju lahko pride do okvare čeljustnih sklepov. |
| Na vrh strani |
|
|
| 10. Menjava zobnih plomb |
|
|
Danes sem bil na pregledu pri svojem novem zobozdravniku (prejšnji je
šel med otroške) in mi je dejal, da moram zamenjati kar 7 plomb, ker so že stare, čeprav so povsem cele in me zobje nič ne bolijo. Zanima me, zakaj je to potrebno?
Svetujem Vam, da pri naslednjem obisku to vprašanje zastavite zobozdravniku, ki Vas je pregledal. Zagotovo Vam bo povedal zakaj meni da je menjava potrebna. Običajen razlog so manj tesni stiki med zobom in plombo. Bolje je plombo zamenjati ko zob še ne boli, kot takrat ko že boli. Pod plombo, ki ne tesni dobro, se kaj rad razvije karies, ki ga je težko zaznati.
Upam, da bosta z Vašim zobozdravnikom razjasnila dvome. |
| Na vrh strani |
|
|
| 11. Nesrečni zob |
|
|
Spoštovani! Stara sem 18 let in imam težavo.Lani poleti mi je moja zobozdravnica naredila plombo na zgornji enkici. Ta plomba je na robu zoba,se pravi zraven sosednje zgornje enkice. Plomba sicer ni velika in je bele barve,tako da se skorajda ne opazi.Vendar se mi dogaja to,da se sedaj zelo obremenjujem,ker imam to plombo.Zdi se mi,da jo takoj vsakdo opazi,bojim se,da mi bo izpadla.Zaradi plombe slabo spim,ne morem se učiti in sploh nimam nobenega apetita. Kaj mi svetujete?Zelo rada bi namreč imele lepe zobe,predvsem zdrave.Drugače imam veliko zalivk,saj res nisem dovolj skrbela za svoje zobe.To bi rada popravila vendar se bojim,da je prepozno.Prav tako me je strah kaj bo s to plombo na enkici čez 5,10 let.Ali naj vedno živim v strahu,da mi bo kar naenkrat ta plomba izpadla?Zelo težko že pričakujem Vaš odgovor,ker bi rada nekaj ukrenila glede tega.Imam pa še eno vprašanje za Vas,namreč po televiziji in različnih medijih se pojavljajo ljudje,ki imajo tako rekoč popolne
zobe.Mislim bele,ravne,brez plomb...itd.Zanima me ali so takšni lahko naravni zobje ali je večina umetnih.In kako poteka postopek,da izgledajo takšni zobje (umetni) tako naravno? Pri kakšni starosti,pa Vi predlagate umetne zobe-če se pacient odloči za njih iz estetskih razlogov? Res me zelo skrbi,saj bi svoje zobe rada obdržala še dolgo let,vendar me skrbi za plombo na enkici in res bi dala vse na svetu,da te plombe ne bi imela!Zanima pa me še nekaj:ali lahko kljub temu da imam to plombo nosim snemni aparat za zobe?Namreč to enkico s plombo imam pomaknjeno nekoliko naprej.In torej ali lahko ta žica poškoduje plombo?
Plombica bo zagotovo zdržala vrsto let, če bo le ustrezno čiščena (krtačka in nitka). Seveda noben material ni večen, tako, da jo bo potrebno čez čas zamenjati. Če plombica izpade ima za to gotovo razlog, in plombica ki ima namen izpasti naj kar izpade, naredili Vam bodo novo, ustreznejšo. Menim, da se ni česa bati. Učinek beline, zob , ki ga vidite na televiziji je narejen umetno, z barvo, fasadnimi protezami, prevlekami, računalniško tehniko
Naravni zobje so redko tako bele barve.
Prevleke priporočam takrat, ko je zobna krona toliko uničena, da se s plombico ne da več doseči zadovoljivega estetskega učinka in funkcije zoba. To pa ni odvisno od starosti temveč od stanja zoba. Plombice niso ovira za snemni ali fiksni aparat. Prepričana sem , da ljudje ne opazijo da imate plombico, nihče Vas namreč ne gleda v zobe tako kot se sami pred ogledalom.
|
| Na vrh strani |
|
|
| 12. Obnavljanje sklenine |
|
|
Odkrhnil se mi je spodnji rob sprednje enke levo zgoraj piblizno1,5 - 1mm na sredini, zanima me ali se taka poškodba plombira ali se sklenina lahko obnovi sama?
Sklenina se ne obnavlja. Tako poškodbo bo potrebno obnoviti s plombo. |
| Na vrh strani |
|
|
| 13. Potemnela plomba |
|
|
Imam vprašanje glede plombiranja-na sprednjem zobu imam plombo(belo) že nekaj let in sedaj mi je pričela črneti in zgleda kot da imam nekaj za zobmi, kar pa me zelo moti, sedaj pa me zanima kaj lahko storim glede tega-naj zamenjam plombo?Imam tudi vprašanje glede beljenja zob.Ker sem kadilka imam zobe porumenele-ali je beljenje učinkovito in koliko stane?sem zaposlena in imam pač obvezno zavarovanje.
Glede plombice na sprednjem zobku je bolj malo verjetno, da je potemnela sama plomba, saj materiali za bele plombe, ki se uporabljajo zadnja leta ne potemnijo, se ne zabarvajo. Bolj bo verjetno, da je ob plombi sveži karies, ali se je na robu nabrala temna zobna obloga, zato Vam svetujem, da se oglasite na kontrolo k svojemu zobozdravniku. O beljenju sem že kar obsežno pisala v poglavju estetika, menim da boste odgovor dobili tam. |
| Na vrh strani |
|
|
| 14. Ultrazvok in laser |
|
|
Zanima me kje na Gorenjskem ali v Ljubljani opravljajo čiščenje zobnega
kamna z ultrazvokom? Ali je ultrazvočni postopek namenjen tudi drugim popravilom zob? Pred kakim letom se na TV zasledil nove postopke plombiranja zob z laserjem. Bom povedal tako kot sem kot laik razumel. S posebnim postopkom vbrizga določeno tekočino, ki obarva vse luknjice na zobu, potem sledijo postopki čiščenja in na koncu s posebno snovjo vse te prej videne luknjice zamašijo. Kot bi nekaj vlili v zob in to potem zamaši vse odprte kanale. Se opravičujem ker sem napisal tako po "domače". Vse skupaj naj bi bilo popolnoma brez bolečin. Zanima me ali poznate kaj te postopke?
Menim, da skoraj vsi zobozdravniki odstranjujejo zobni kamen z ultrazvočnimi instrumenti, lahko pa svojega zobozdravnika povprašate ali tak instrument ima v svoji ordinaciji.
Prvi začetki uporabe laserja v zobozdravstvu segajo v 60.leta.Vendar so šele v zadnjih letih razvili novo lasersko tehnologijo, ki veliko obeta in ki je primerna za obdelovanje trdih zobnih tkiv. Za trda zobna tkiva se uporablja erbij laser (Er:YAG - razvijati so ga začeli v 80.letih). Ta laserski žarek se močno vpije (absorbira) v vodi, ki jo tkivo vsebuje (tudi zobovina vsebuje vodo). Laser deluje tako, da upari vodo v tkivu in na ta način povzroči ablacijo (odstranitev tkiva kot posledica nenadne uparitve vode v tkivu). Takšna nenadna uparitev je mikroeksplozija majhnega dela tkiva (le na območju delovanja snopa laserskega žarka).Tekočina s katero so izpirali je najverjetneje vodni curek, ki brizga na delovno področje kjer delujemo z laserjem. Namenjen je hlajenju delovnega področja.Laser lahko nadomesti klasično tehniko svedra le v določenih primerih, ne pa vedno. Tekočina s katero so obarvali predele zobne gnilobe je bil najverjetneje označevalec zobne gnilobe, posebno barvilo, ki obarva predele zobne gnilobe, zdrave zobovine pa ne. Ker po laserski obdelavi zobovine stene niso ravne, zobovina pa ima mikroskopsko tudi veliko vdolbinic, je izdelavo plombe na tako obdelan zob najboljši material, z adhezivno tehniko ( materiali za bele plombe). To kar so "vlili" v zob je bila najverjetneje tekočina, ki se jo uporablja pri izdelavi bele plombe. Pri izdelavi bele plombe se namreč pred vnosom belega plombirnega materiala na zobovino nanesejo posebne tekočine, ki kanalčke v zobovini zapolnijo in se hkrati kemijsko vežejo na plombirni material, ki ga nanesemo (temu rečemo mikroretencija). Upam, da je moja razlaga dovolj preprosta, da ste jo lahko razumeli. |
| Na vrh strani |
|
|
| 15. Uničevanje plombe |
|
|
Vsak dan si umivam zobe, vendar plombe, ki mi jih je naredil zobozdravnik, se mi uničuje (vedno globlje gre v zob). Ne vem, kaj delam narobe pri čiščenju zob.
Težko Vam odgovorim zakaj bi se plombe zniževale ob normalni uporabi. Niste navedli ali se to dogaja z vsemi plombami ali morda le z eno. Običajno se ob normalni uporabi znižajo le plombe, ki so narejene iz materiala za začasne plombe. Morda je v zobu s plombo, ki se znižuje zdravilo? Zobem v zdravljenju namreč vedno naredimo začasno plombico. Mterial za začasne plombe je mehkejši zato, da se ga ob menjavi zdravila lažje odstrani. Vsekakor se o tem posvetujte s svojim zobozdravnikom. |
| Na vrh strani |
|
|
| 16. Začasna plomba, krone |
|
|
Zobozdravnik mi zdravi zgornjo šestico, ki sem jo v precejšni meri polomila. Zanima me ali se da zob začasno prekriti še s kakšnim drugim materialom, ki je bolj odporen in ne bi padel ven. Namreč material, ki ga imam na zobu je v prvo močno razpokal, sedaj pa se mi je celo odkrušil, kljub temu, da čez dan zoba ne obremenjujem, problemi se pojavijo ponoči, ko se zbudim z močno stisnjeno čeljustjo in plombo verjetno tako poškodujem.
Moj drugi problem sta dve veliki plombi v spodnji čeljusti, ki naj bi ju nadomestili kroni. Ker s temi stvarmi nimam izkušenj mi prosim opišite postopek, čez koliko časa je potrebna menjava krone in ali je dograditev manjkajočega zoba med tema kronama nujna?
Začasna plomba - Za začasno plombo obstajajo tudi drugi materiali, ki so bolj obstojni. Verjetno Vam bo naslednjič zobozdravnik že sam predlagal bolj obstojnega. Seveda pa stane več.
Menjava krone - Krona, bolj pravilno prevleka se zamenja kadar ni več ustrezna. Lahko zaradi dotrajanosti materiala, lahko pa zato, ker je potrebno popraviti zob pod tako prevleko.
Dograditev manjkajočega zoba - Če prav razumem Vam manjka zob med zobkoma, ki naj bi dobila novi prevleki. Vmesni člen se drži prevlek sosednjih dveh zob, dobili boste mostiček. Nadomestitev vsakega manjkajočega zoba je smiselna in zaželjena. V primeru, da zob ne nadomestimo, se zobje ob vrzeli nagnejo v vrzel in tako postanejo neuporabni kot nosilci protetičnega dela. Hkrati z nagibanjem zob se niža tudi ugriz, tako da je kasnejša nadomestitev manjkajočih zob otežena ali celo nemogoča.
|
| Na vrh strani |
|
|
| 17. Zamenjava plomb z belimi boli |
|
|
Stara sem 40 let in že vse življenje dokaj redno hodim k zobozdravniku (na max. 2 leti). Nikoli nisem imela večjih težav, razen tega da so mi pred 15 leti izruvali vse modrostne zobe, ker so bili baje gnili.
Po zagotovilih moje zobozdravnice imam celo zelo kakovostne zobe (dobra sklenina). Večjih posegov razen plombiranja, tako nisem nikoli imela. Amalgamske plombe imam nekatere še skoraj od osnovne šole dalje, nekatere pa so bile zamenjane (čeprav nisem imela težav) pred cca. 15 leti. Sedaj mi moja zobozdravnica menja amalgamske plombe z belimi zalivkami.
Prvo šestico zgoraj mi je zamenjala že januarja letos in od takrat na tisti strani ne morem jesti, ker imam izredno občutljiv zob in me "skomina" (če si z zobotrebcem potrkam na manjši del te zalivke, me "zaskomina" kot bi šla čez mene elektrika). Ko sem zdravnico že 2x opozorila na to, mi je odgovorila, da na zobu ni nič videti, ter da bo to minilo. Pred 14 dnevi pa mi je zamenjala plombo na spodnji šestici. Prvi teden je bilo še kar dobro, čeprav podzavestno nisem jedla na tej strani že zaradi zgornje šestice. Po 14 dneh pa me je spodnja šestica začela boleti ob vsakem pritisku nanj (ne "skomina" kot pri zgornji šestici ampak boli). Občutljiva je cela površina zalivke. Če pritisnem na zalivko s kakršnim koli predmetom me zaboli, tako da je žvečenje na tej strani popolnoma nemogoče, bolečina pa je zaznavna, tudi kadar zobe stisnem skupaj. Kaj naj naredim? Ali naj čakam da bo bolečina minila, kot mi pravi zdravnica, ali naj grem na slikanje, da se ugotovi, kaj se z zoboma dogaja. Bojim se namreč, da mi bo zdravnica spet rekla da bo bolečina minila sama od sebe, tako kot mi govori za prvo šestico že od januarja (cca. 6 mesecev). Ali naj vztrajam, da mi zalivke naredi še enkrat (kaj če bo bolečina tudi po drugem posegu)?
Občutljivost po zamenjavi plombe je kar pogost pojav. Navadno je občutljivost večja prve dni po plombiranju, nato pa počasi izzveni. Le redko traja dlje kot leto dni. Občutljivost po plombiranju z belimi materiali je pogostejša kot po plombiranju z amalgamom. Vzroki zakaj tako še niso popolnoma razjasnjeni.
Najpogosteje omenjan vzrok je, da plomba ni tesna, zato lahko vdirajo skozi netesni del plombe toplotni in kemijski dražljaji ter bakterije. Pri plombah ki so tesne pa je vzrok obdelava - priprava zobovine, ki je potrebna pri izdelavi plombe.
Zobovina pod sklenino je ima kanalčke, ki vodijo do zobne pulpe (živec). V teh kanalčkih je tekočina, ki se premika. To premikanje tekočine zaznamo kot bolečino. Premikanje te tekočine povzroči že sama preparacija zoba (priprava zoba za plombo in odstranitev kariesa ) s svedrom. Tekočine, ki jih uporabljamo pri sami izdelavi plombe ravno tako vplivajo na premik te tekočine v kanalčkih. Dodaten dejavnik je tudi sušenje zoba s komprimiranim zrakom preden vnesemo v zobek plombirni material. Dejavnikov je torej več.
Bolečina na dotik in ugriz po izdelavi plombe kot jo navajate pa je lahko tudi posledica sušenja zobovine pri izdelavi bele plombe. Literatura navaja da zaradi delne izsušitve zobovine zob ne boli pri zagrizu, temveč ko pritisk na zob popustimo. Vendar so vse to le možnosti, natančni vzroki niso pojasnjeni. Pogosteje je taka bolečina prisotna pri zobeh, ki so pred izdelavo imeli globoko plombo ali karies.
Zamenjava plombe v primeru da je tesna ne prinese izboljšanja. Dentinska rana (tako pravimo brušeni zobovini pod sklenino) se pri zamenjavi plombe še poveča in težave ostanejo. Vaša zobozdravnica je plombo pregledala in ugotovila da je tesna, zato Vam svetujem, da še malo potrpite in v tem času uživate hrano previdneje. Težave bodo predvidoma izginile v letu dni če ne prej.
|
| Na vrh strani |
|
|
| 18. Zamenjava plomb |
|
|
Imam zgornjo totalno snemljivo protezo.Na spodnjih zobeh imam stare plombe nekatere starejše od 15 let.Zanima me če je potrebna zamenjava teh plomb, kljub temu da nimam nobenih problemov.
Kljub temu, da nimate problemov s starimi plombami je dobro, če hodite na redne kontrole, saj odsotnost težav še ne pomeni, da je s plombami vse v redu. Če bo Vaš zobozdravnik ocenil, da so v redu, jih zagotovo ne bo potrebno zamenjati samo zato ker so stare.
Na kontrolni pregled pa le pojdite, da boste mirni. |
| Na vrh strani |
|
|
| 19. Zdravilo v zobu! |
|
|
29.5.2003 so mi v sedmico levo spodaj vstavili zdravilo IK CALXYL CAVIT,
ker osebnega zobozdravnika nimam, povsod pa je čakalna doba dolga tri mesece, me zanima ali lahko to zdravilo mojemu zobu škoduje, če ga pravočasno ne vzamejo iz zoba? Problem imam tudi z osmico levo spodaj, saj mi raste pod sedmico. Prosim vas če mi lahko poveste ali je res da modrostni zobe rastejo enkrat na tri mesece po 14 dni! Prosila bi vas za čim hitrejši odgovor, saj se bojim da bi izgubila sedmico, zaradi vstavljenega zdravila!
Kako izraščajo osmice vsaj kolikor je meni znano ni pravila. Pri Vas so uporabili zdravilo Calxyl za indirektno kritje zobne pulpe. Zdravilo pomaga, da se zobek na tem mestu, ki je zelo blizu zobne pulpe dogradi novo zaščitno plast zobovine. Tako zdravilo navadno pustimo v zobu 3-6 mesecev, da opravi svojo funkcijo. Nato naredimo plombo. Če je čas daljši nič hudega.
Torej imate čas, da se naročite. |
| Na vrh strani |
|
|
| 20. Zobje; odlom zoba |
|
|
Imam vprašanje , vendar pa se odgovora strašno bojim!Zanima me ali je
možno da mi zobozdravnik popravi sedmico, levo, zgoraj, čeprav se mi je le ta po diagonali odlomila? Zanima me tudi kaj se naredi če karies že načne zob tako da leta izgleda kot da je okrušen!
Morala bi Vas seveda pregledati in odčitati rentgenski posnetek zoba, da bi Vam lahko odgovorila. Vendar je načeloma možno popraviti ali nadgraditi vsak zob, ki ima dovolj ohranjene zobovine ki gleda iznad dlesni. Kar pogumno k svojemu zobozdravniku. Ne odlašajte predolgo, da se Vam ne odlomi še kak delček zoba. |
| Na vrh strani |
|
|
| 21. Živo srebro v amalgamskih zalivkah |
|
|
Pred kratkim sem v neki reviji zasledila članek o živem srebru, ki naj
bi bila ena od najbolj strupenih kovin, ki neposredno vpliva na večino možganskih funkcij in je sestavni del amalgamskih zalivk za zobe. Piše, da gre za tempirane bombe, saj se živo srebro nenehno po malem sprošča! Zanima me kako zdrave so amalgamske zalivke, glede na to, da vsebujejo živo srebro in ali se le to res ves čas po malem sprošča in vpliva na možgane? Stara sem 20 in imam kar 15 amalgamskih zalivk-kako nevarno je to? Ali ob tako velikem Številu predlagate zamenjavo z belimi zalivkami in ali so te manj škodljive?
Lahko bi Vam odgovorila zelo na kratko: Ni panike.
O živem srebru in škodljivosti amalgamskih plomb se veliko piše, zato se mi zdi smiselno navesti nekaj dognanj o živem srebru, ki so bile v referenčnih revijah objavljene v letu 2003.
Živo srebro tako kot kadmij in cink spadata v II.b skupino periodičnega sistema. V naravi se nahaja v treh oksidacijskig stanjih: elementarno živo srebro (Hg°) - v obliki hlapov, enovalentno z binuklearnim ionom (Hg2++) in dvovalentno živo srebro (Hg++). Elementarno živo srebro je pri sobni temperaturi v tekočem stanju in hlapi, čeprav je kovina.
Po definiciji iz leta 1969 uvrščamo v anorgansko živo srebro elementarno živo srebro (Hg°), to je živosrebrove hlape, eno in dvovalentne soli in tiste spojine z živosrebrnimi ioni, ki so vezani na beljakovine na način, da se lahko z njih tudi odcepijo. V organsko skupino živega srebra pa uvrščamo tiste spojine, kjer se živo srebro direktno veže na ogljikov atom s kovalentno vezjo in se ne oddeli zlahka od nje, je na nek način del te snovi.
Po ocenah svetovne zdravstvene organizacije se iz naravnih virov (zemeljska skorja,oceani, vulkani) letno sprosti v ozračje 2.700 do 6.000 ton Hg. Človekova dejavnost ( rudarstvo, industrija, izgorevanje fosilnih goriv, gnojila, pesticidi, odlaganje odpadkov
) pa letno sprosti po ocenah SZO več kot 3.000 ton živega srebra. Obstojnost hlapov Hg je v zraku velika in se prenaša tudi ne velike razdalje. Pod vplivom sončne svetlobe in ozona se spremeni tudi v topno obliko, ki se ponovno odlaga v tla in vode ter se vključuje v prehransko verigo (največ iz vode).
Nepoklicno smo izpostavljeni Hg iz prehrane, zraka, vode, uporabo kozmetičnih preparatov, cepiv, ki vsebujejo snovi Hg in amalgamskih plomb.
Iz amalgamskih plomb se med žvečenjem sproščajo hlapi Hg°.Ta hlapni Hg° vdihamo. Dnevni vnos vdihanega Hg° je odvisen od števila amalgamskih plomb in znaša 3,28 - 21 mikrogramov (podatek velja za skupen vdihani Hg iz zraka in zaradi amalgamskih plomb) . V povprečju s hrano, ki ni ribjega izvora v telo dnevno vnesemo 4,3 mikrograme Hg. Z zaužitjem 100 g rib vnesemo v telo 2,4 mikrograme Hg. Ribe so glede vnosa živega srebra pomembne zato, ker ga same ne izločajo,v njih se kopiči! V nekaterih vrstah bolj, v nekaterih manj.
Za naše zdravje sta najpomembnejši dve obliki Hg:
1.:Elementarna v obliki hlapov, ki jih vdihamo in v zelo malih količinah absorbiramo preko kože in prebavil. 75- 85 % vdihane količine se zadrži v pljučih in to količino takoj izdihamo. Ostali del pa se absorbira. Počasi prodira v tkiva (največ v možgane, ledvica in žleze z notranjim izločanjem). Izloča se z blatom (50%), urinom, ter v manjši meri z izdihanim zrakom ter znojem.
2.: Metilirana oblika Hg, to je tista, vezana v hrani zelo dobro prehaja v tkiva. V 95% se absorbira skozi prebavila, nekaj pa skozi kožo in pljučno tkivo. V krvnem obtoku vstopa v eritrocite in se veže na hemoglobin. 90 % ga izločimo z blatom, nekaj pa z urinom.
Čeprav je vnos Hg v obliki, ki ga prejmemo s prehrano manjši, kot tisti, ki ga vdihamo pa zaradi veliko večje absorbcije in strupenosti predstavlja večjo nevarnost za naše zdravje.
Poenostavljeno povedano glede amalgamskih plomb: res, da se iz amalgamskih plomb sprošča živo srebro. Sprošča se kot elementarno živo srebro v hlapih, ki ga večinoma vdihamo. Takoj ga z dihanjem izločimo 75 - 85 %. Ostalo z blatom in urinom. Veliko bolj nevarno je živo srebro, ki ga zaužijemo s hrano. Nedavno je bilo to na seminarju zelo lepo povedano: z zaužitjem ene pločevinke tunine vnesete v telo živega srebra za 400 svežih amalgamskih plomb. Torej, ni panike ...
Predvidevam, da Vaša jetra in ledvica delujejo normalno in da ne uživate pretirane količine rib z veliko vsebnostjo živega srebra. Zato menim, da menjava amalgamskih plomb z belimi zaradi vsebnosti živega srebra ni potrebna.
Terapevt se pri svojem delu odloča glede na to kaj bo v seštevku dobrih in slabih lastnosti nekega materiala in tehnike izdelave, ki jo material zahteva pretehtalo v dobro za pacienta. Zato Vam svetuje kdaj bela plomba da ali ne. Odločamo se glede na situacijo, ne le glede na material.
|
| Na vrh strani |
|
|
|
|
|
|
naslovnica | predstavitev | oprema | lokacija | pogosta vprašanja
