|
|
|
|
|
|
|
| Seznam poglavij: |
AKTUALNA VPRAŠANJA | ČIŠČENJE ZOB | ESTETIKA - IZGLED
KIRURŠKI POSEGI | MOTNJE V IZRAŠČANJU ZOB | OBČUTLJIVI ZOBNI VRATOVI IN UMIK DLESNI
OTROŠKO ZOBOZDRAVSTVO | PLOMBIRANJE ZOB | STRAH PRED ZOBOZDRAVNIKOM
TEŽAVE Z DLESNAMI | USTNE BOLEZNI | ZDRAVLJENJE ZOBNIH KORENIN
ZOBNA GNILOBA - KARIES | ZOBNI APARATI - ORTODONTIJA
ZOBNI VSADKI - IMPLANTATI | ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI | SPLOŠNO |
|
|
|
| Kirurški posegi (po abecednem redu) |
|
|
|
|
|
| 1. Apikotomija |
|
|
|
Zanima me, zakaj je potrebna apikotomija?
Apikotomija je kirurški poseg, ki ga naredimo v lokalni anesteziji, to je taka anestezija (omrtvičenje operativnega predela) kot običajno pri zobozdravniku. V predelu zobne korenine, ki je prizadeta nato prerežemo ustno sluznico ali dlesen. S svedrom odbrusimo kost nad prizadetim predelom ter odstranimo vnetno tkivo skupaj z vršičkom korenine.Kadar polnitev v koreninskem kanalu ni tesna, jo dodatno dopolnimo in zatesnimo.Rano zapremo s kirurškimi šivi, ki jih odstranimo čez teden dni. Votlinica na mestu odstranjenega vršička korenine se bo zapolnila s kostjo ali brazgotino. Po operaciji navadno lahko nastane zmerna oteklina. Bolečine po operaciji so blage in jih lahko omilimo z običajnimi protibolečinskimi sredstvi ( odsvetuje se le Aspirin, ker moti strjevanje krvi). Seveda so možne tudi komplikacije. Kadar se rana vname, to pomeni da se čas celjenja podaljša, trajnejših posledic pa običajno nima. Krvavitev po posegu je redka, in kri lahko kirurg hitro ustavi. Pri posegu v področju zgornje čeljusti lahko pride do odprtja nosne ali čeljustne votline (sinusa), kar se običajno spontano normalno zaceli. Pri posegih na zadnjih zobeh spodnje čeljusti, lahko pride do poškodbe živca, ki leži blizu. To lahko povzroči začasno motnjo občutka ali mravljinčenje spodnje ustnice. |
|
|
|
| 2. Boleče povezave z zobmi |
|
|
|
Že eno leto me bolijo ušesa, vratne mišice, ter glava. Zdravim si zobe (v koreninah imam gnoj, ki je prisoten na več zobeh) so morda te bolečine povezane z zobmi? Pregled pri specialistu za ušesa, nos, grlo je BP.
Da opisane bolečine izvirajo zaradi prisotnih procesov ne morem ne zanikati ne potrditi. Kombinacija bolečin je malce nenavadna, morda bi bilo dobro še, da se pregleda vratna hrbtenica in se izključi tudi ta vzrok . Če so vzrok zobje, je težko ugotoviti. Z žariščnimi infekcijami se ukvarjajo na kliniki za maksiofacialno in oralno kirurgijo v Ljubljani. Vsak mrtev zob , nezdravljen zobni žep ali druge vrste stalno prisotno vnetje v ustih je potencialno lahko vzrok žariščne infekcije. Če težave tudi po zdravljenju zob ne bodo izzvenele, bo potrebno vzroke poiskati še kje drugje. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 3. Bolečina po puljenju zob |
|
|
|
Danes sem bila pri oralnem kirurgu,ki mi je izpulil sedmico, ker je bila zagnojena, spodaj pa naj bi na tisto mesto zrasel modrostni zob. Ko je injekcija popustila, me je zelo začelo boleti... Koliko časa ta bolečina traja in kaj pomaga proti le tej? Saj mi je rekel, da aspirina ne smem vzeti?
Koliko časa po puljenju bolečina še traja je zelo različno. Največkrat ne boli, ali boli nekaj dni, vendar so bolečine znosne in jih zlahka ublažimo z nežnimi protibolečinskimi zdravili kot je na primer Lekadol. Kadar so bolečine močnejše, se stopnjujejo, pridruži pa se jim otekanje področja, povečanje področnih bezgavk ter povečana telesna temperatura, pomeni, da je prišlo do vnetja. Takrat se morate oglasiti do zobozdravnika, ki je zob izpulil, da opravi pregled in določi terapijo. Običajno se v takem primeru predpiše antibiotik. Če je bila rana po puljenju šivana, je v tem primeru potrebno šive odstraniti. Najbolje je da se, kadar po posegu boli, oglasite do zdravnika, ki je opravil poseg , saj le on ve kako je poseg potekal in zna najbolje oceniti zakaj je do bolečin prišlo. Kadar so bolečine po puljenju pojavijo dan ali dva po posegu, ne pa takoj, gre za tako imenovano suho vnetje. Rana je v takem primeru prazna, ne izpolnjuje je krvni strdek. Bolečine trajajo okrog 10 dni. Zobozdravnik v tem primeru vstavi drenažni trak, pomagajo močnejša zdravila proti bolečinam. Navadno predpišemo nesteroidne antirevmatike, kot npr.Nalgesin.
Aspirina se v zobozdravstvu izogibamo, saj Aspirin in nekatera druga kombinirana protibolečinska zdravila ,ki vsebujejo sestavine aspirina preprečujejo strjevanje krvi. Rana lahko krvavi, kri se noče ustaviti. Lahko pa jemljete proti bolečinam druga protibolečinska zdravila. Če v lekarni poprosite zdravilo proti zobobolu, Vam bodo zagotovo priporočili ustrezno protibolečinsko zdravilo, ki ne vsebuje sestavin, ki bi preprečevale strjevanje krvi. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 4. Zob z zatičkom boli |
|
|
|
V dlesni pod zobom ki je mrtev in je nadgrajen z t.i. "štiftom" se mi nabira po vsej vrjetnosti gnojni izcedek. Ne vem kako se to rešuje, ali je potrebno zob z vsadkom odstraniti oz. kakšna je rešitev da se ta zob ohrani.
Kadar je po zdravljenju zoba zobna krona tako oslabljena, da se zoba ne da nadgraditi s plombo,navadno naredimo v zob zatiček (štift). Včasih se kasneje izkaže, da je proces še vedno prisoten. Kadar je mogoče zatiček odstranimo in korenino ponovno zdravimo kot običajno.
Kadar odstranitev zatička ni mogoča in če so pogoji primerni lahko naredimo apikotomijo. Apikotomija je odstranitev koreninskega vršička. Apikotomija je kirurški poseg, ki ga naredimo v lokalni anesteziji, to je taka anestezija (omrtvičenje operativnega predela) kot običajno pri zobozdravniku. V predelu zobne korenine, ki je prizadeta nato prerežemo ustno sluznico ali dlesen. S svedrom odbrusimo kost nad prizadetim predelom ter odstranimo vnetno tkivo skupaj z vršičkom korenine.Kadar polnitev v koreninskem kanalu ni tesna, jo dodatno dopolnimo in zatesnimo.Rano zapremo s kirurškimi šivi, ki jih odstranimo čez teden dni. Votlinica na mestu odstranjenega vršička korenine se bo zapolnila s kostjo ali brazgotino. Po operaciji navadno lahko nastane zmerna oteklina. Bolečine po operaciji so blage in jih lahko omilimo z običajnimi protibolečinskimi sredstvi ( odsvetuje se le Aspirin, ker moti strjevanje krvi). Seveda so možne tudi komplikacije. Kadar se rana vname, to pomeni da se čas celjenja podaljša, trajnejših posledic pa običajno nima. Krvavitev po posegu je redka, in kri lahko kirurg hitro ustavi. Pri posegu v področju zgornje čeljusti lahko pride do odprtja nosne ali čeljustne votline (sinusa), kar se običajno spontano normalno zaceli. Pri posegih na zadnjih zobeh spodnje čeljusti, lahko pride do poškodbe živca, ki leži blizu. To lahko povzroči začasno motnjo občutka ali mravljinčenje spodnje ustnice. Torej ne obupajte še, morda se da Vaš zob še rešiti kljub vnetju. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 5. Bolečine v šestici |
|
|
|
Star sem 21 let. Pred mesecem in pol me je zečela boleti šestica in zanjo sedmica v tem času sem imel zdravljenje obeh zob nato pa se je zobozdravnica odločila za izdrtje šestice. Konček zoba mi je ostal v dlesni. Vprasanje: zdaj moram na kirurgijo kjer mi bodo še to odstranili ali to boli? Kako to naredijo?
Delček korenine, ki je ostal v kosti imenujemo zaostala korenina. Kadar tak odlomljen košček ni možno odstraniti med samo ekstrakcijo (puljenjem) skozi ekstrakcijsko rano, to navadno kasneje napravi specialist oralni kirurg.
Operacija poteka na zobozdravniškem stolu. Kirurg navadno pred posegom postopek opiše in pacientu pove kako naj ravna. Pacientu najprej operativni predel omrtviči (lokalna anestezija). Nato v predelu prizadete zobne korenine prereže ustno sluznico (dlesen). S svedrom odbrusi kost nad zaostalo zobno korenino, ki jo nato odstrani. Rano zašije s kirurškimi šivi, ki jih odstrani čez teden dni. Votlinico kjer je bila koreninica organizem sam zapolni s kostjo ali brazgotino.
Zmerna oteklina po operaciji v prizadetem predelu je v prvih treh dneh po posegu pričakovana. Bolečin med operacijo ni, saj kirurg vedno lahko področje po potrebi dodatno omrtviči v kolikor je to potrebno. Bolečine po posegu so blage in trajajo le nekaj dni. Ublažimo jih lahko z običajnimi protibolečinskimi sredstvi. Odsvetuje se jemanje Aspirina, saj ta preprečuje strjevanje krvi, in zato ga odsvetujemo že en teden pred posegom in nekaj dni po posegu.
Možne so tudi komplikacije. Lahko pride do vnetja rane, kar podaljša čas celjenja, običajno pa nima posledic. Krvavitev po posegu je redka, in kri lahko kirurg hitro ustavi. Pri posegu v področju zgornje čeljusti lahko pride do odprtja nosne ali čeljustne votline (sinusa), kar se običajno spontano normalno zaceli. Pri posegih na zadnjih zobeh spodnje čeljusti, lahko pride do poškodbe živca, ki leži blizu. To lahko povzroči začasno motnjo občutka ali mravljinčenje spodnje ustnice.
Na dan operacije in še dva dni po njej ne uživajte alkohola,ne kadite in se izogibajte telesnim naporom. Jejte mehkejšo hrano, po obroku si izperite usta z vodo ali kamilicami. Ne drezajte v rano in pri umivanju zob se izognite predelu rane. Lice nad operiranim mestom hladite s hladnimi obkladki, saj s tem zmanjšate oteklino in bolečino. Omrtvičenost po posegu zardi anestezije traja še dve uri po posegu. V tem času ne jejte in ne grizite ustnic in jezika, da jih ne ranite.
Na zdravnika se obrnite vedno, ko bolečine trajajo več kot tri dni po posegu, če imate vročino nad 37,5°C , ne morete dobro odpreti ust ali druge hujše težave v zvezi s posegom. Običajno ste po takem posegu en teden na bolniški. Nikar se ne bojte. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 6. Cista in odprt zob |
|
|
|
Pred dobrim mesecem mi je zobozdravnica po slikanju čeljusti ugotovila cisto nad zobom-dvojko.Zob mi je zaradi hudih bolečin odprla in od takrat mi iz zoba stalno teče gnoj, kar ima zelo neprijeten vonj. Zanima me, če si lahko kako pomagam zoper te nadloge? Morda splakovanje s čim? Že vnaprej hvala za odgovor! PS:Čakam na operacijo ciste, ki pa bo komaj čez 6 mesecev.
Zobek s cisto mora do operacije ostati odprt, da se sprosti pritisk na kost in se cista preneha večati. Tekočina bo sčasoma prenehala teči iz zoba, takrat tudi neprijetnega vonja ne bo več. Svetujem Vam lahko le, da pred jedjo v luknjico v zobek vstavite vatno kroglico, ki je dovolj velika, da ne bo ušla v koreninski kanal in dovolj majhna, da ne izpade pri hranjenju.
Po jedi je potrebno vatno kroglico odstraniti. Namen vatne kroglice je, da hrana ne zaide v kanal in ga zapre.
Vzemite kosem vate ter s čistimi rokami naredite vatno kroglico, ki bo po velikosti zatesnila luknjico v zobu. Takih vatnih kroglic si lahko nekaj naredite na zalogo in jih shtanite v čisto škatlico, da bodo vedno pri roki. V zobek in iz zobka jo lahko potisnete z zobotrebci, ki so posamezno pakirani in običajno sterilni. Če Vam vatna kroglica ali hrana zaideta v koreninski kanal, poprosite zobozdravnico, da Vam ga prečisti in izpere. Upam, da Vam bo moj nasvet vsaj malo v pomoč. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 7. Cista |
|
|
|
Na sp.čeljusti v predelu sedmice levo imam cisto ,zob mi je dolgo tega izpulil zobozdravnik.Imam vprašanje kaj je cista in kaj vzrok tega in kakšne so lahko posledice sem namreč naročen kirurški poseg in če so lahko kakšne posledice.
Cista je po definiciji votlinica, ki je eno ali več prekatna.Obdana je s tanko kožico ( epitel ). V njej je tekočina, gosta masa ali plin.
Poznamo več vrst cist, vendar se bom omejila na tiste, ki jih najdemo v ustih. Največ je takih, ki se razvijejo iz granuloma, te so lahko radikularne - obkoreninske (kadar je zob v ustih, nahaja se ob vršičku korenine) ali rezidualne - preostale ( zob je bil izpuljen, iz granuloma, ki je bil na koncu korenine se kasneje razvije cista). Takih je v čeljustnih kosteh 80%. Poznamo še folikularne, razvijejo se iz zoba , ki ni mogel izrasti, teh je 11%. Ostale ciste so manj pogoste.
Cista raste neinvazivno, to pomeni da okolno tkivo le odriva. Ko raste, se okolna kost raztaplja, cista se veča. Od krijemo jo navadno slučajno na rentgenskem posnetku. Dokler se ne vname, običajno ne dela težav. Na rentgenu , kadar je zob prisoten, jo težko ločimo od granuloma. Resorpcija ( raztopljena kost ) premera 5 - 9 mm je v 58% granulom, resorpcija večja od 2 cm pa v 99,5 % cista. Dokončno diagnozo postavi histolog. Vse ciste se pošljejo na histološko preiskavo, da se določi za kakšno vrsto ciste gre. Težave , ki jih ciste povzročajo,je lahko sprememba položaja zob,lahko se vnamejo, lahko zrasejo do velikosti nekaj centimetrov in zato oslabijo kost. V nekaj procentih, se iz kožice, ki obdaja votlinico lahko razvije tumor. Vse to so razlogi, da smo pozorni nanje in jih zato vedno odstranimo.
Terapija je vedno kirurška. Ciste se operira skozi usta, ne skozi kožo. Kirurg prereže dlesen, si naredi čim krajši dostop do ciste,cisto izlušči in natančno odstrani vso kožico, ki jo openja. Rano zašije. Šive odstranijo po enem tednu.V rani se naredi krvni strdek, nato se votlinica počasi zaraste, na tem mestu se stvori tudi kost. Površinska rana se hitro zaraste,celjenje kosti traja najmanj 18 mesecev. Kadar se taka kost popolnoma zaraste in to lahko potrdimo z rentgenom,rečemo, da je terapija uspela.
Predvidevam, da gre pri Vas za rezidualno cisto, saj je bil zob odstranjen že prej. Posledic predvidoma ne boste imeli.
Nikar se ne bojte, in lep pozdrav. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 8. Imam cisto |
|
|
|
Na rentgentskem posnetku so mi ugotovili, da imam pod spodnjo desno šestico cisto. Naročena sem na operativni poseg šele čez 7 mesecev. Glede na to, da ste sam poseg že opisali, me zanima, ali je bolje da zob ki je zaplombiran izdrejo, ali da operativno odstranijo cisto? V koliko primerih se lahko razvije tumor? Napisali ste tudi, da mora biti zob, pod katerim je cista, odprt. Meni tega niso naredili.
Ne morem Vam konkretno odgovoriti na vprašanje kako je prav za Vaš zob. Ne vem ali je Vaš zob zdravljen in če je, ali je morda oskrbljen z zatičkom, torej ali je odprtje zoba sploh možno. Morda z odprtjem zoba ne bi nič pridobili. Svetujem Vam, da zaupate svojemu zobozdravniku. Če bi kirurg, ki vas je naročil na poseg menil, da mora biti zob odprt, bi dal tako navodilo Vašemu lečečemu zobozdravniku.
Zob ostane odprt v primeru akutnih težav in kadar iz ciste secernira - izteka tekočina, ki jo cista proizvaja, tako da zoba ni mogoče zapreti. Kadar zob ne dela težav, to pomeni da ne boli kadar je zaprt, lahko ostane zaprt. Strokovna literatura navaja da tumor lahko iz ciste nastane v 3-5% a le v primeru, ko cista ni zdravljena. Pri sumu na cisto se po opravljenem kirurškem posegu odstranjeno tkivo pošlje na histološko preiskavo.
Točne razmejitve med diagnozo cista in kronični periapikalni granulom klinično ni. Ali gre za cisto pove šele histološka preiskava. Začetno diagnozo postavimo glede na rentgensko sliko. Ocenjujemo velikost in obliko lezije. Kdar kombinacija kriterijev doseže delavno diagnozo sum na cisto, se odločimo za kirurško terapijo.Dokončna diagnoza se postavi s histološko preiskavo.
Naj Vas potolažim. Ovojnica ciste je iz enega samega sloja celic in ima kadar je ranjena veliko tendenco samouničenja. Takšni so novejši podatki iz literature. Kadar jo ranimo lahko kar sama propade. Kadar je hkrati indicirano konzervativno zdravljenje koreninskih kanalov (zdravljenje z iglicami) se kar pogosto zgodi, da v času čakanja na kirurški poseg cista sama propade ali pa morda ni bila cista. Na rentgenu se v tem primeru opazi občutno zmanjšanje lezije. Po odstranitvi ciste področje rentgensko kontroliramo po enem letu, po potrebi tudi kasneje. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 9. Čeljustni sklep |
|
|
|
V neki rubriki neke revije sem že opazila podobno vprašanja, pa nisem bila dovolj pozorna. Vprašala bi vas rada, za kakšno težavo oz. bolezen gre, če poka in občasno boli v predelu ob ušesu, kjer se stikata spodnja in zgornja čeljust. Stara sem 35 let. Kaj svetujete?
Težave s sklepom uvrščamo med kraniomandibularne motnje. Zajemajo čeljustna sklepa in žvečne mišice . Tipični znaki so bolečine v čeljustnem sklepu, v žvečnih mišicah, omejeni gibi čeljusti, ki so lahko asimetrični, ter poki in škrtanje v čeljustnem sklepu.
Pojavijo se običajno med 15 in 45 letom in so bistveno pogostejši pri ženskah kot moških.
Vzrok nastanka težav se lahko ugotovi s standardnimi in specialnimi rentgenskimi slikami ter CT- slikanjem. Ko se ugotovi vzrok in postavi diagnoza, se lahko določi še terapija. Kadar težave v čeljustnem sklepu niso posledica kakega sistemskega obolenja, (predvsem so lahko v sklopu revmatičnih obolenj), večinoma pomagajo že posebne vaje, ki jih izvajate doma. So kot nekakšna fizioterapija za čeljustni sklep. S težavami čeljustnega sklepa se ukvarjajo specialisti maksiofacialni kirurgi.
Oglasite se do svojega osebnega zobozdravnika, mu potožite o težavah in ocenil bo ali potrebujete specialistični pregled. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 10. Čeljustni sklepi |
|
|
|
Stara sem 24 let in imam že eno leto probleme z čeljustnimi sklepi! Vse skupaj se je začelo,ko mi je pričelo v ustih pokati, kmalu za tem pa mi je sklep pričel preskakovati- odšla sem k moji zobozdravnici-ta meje takoj napotila naprej v Ljubljano na stomatološko kliniko! Na kliniki so mi najprej izpulili 2 modrostna zoba vendar se stanje ni izboljšalo-imela sem terapijo z tableti AMIZOL - stanje se je za čas jemanja tablet malo izboljšalo - nadaljevala sem še z fizioterapijo -globinski laser za oba čeljustna sklepa - od takrat je minilo 4 mesece-stanje se mi spet občutno slabša - leva stran huje, zato jem večinoma na desni strani-trde hrane se izogibam ker enostavno ne morem odgrizniti! Večinoma si hrano režem oz prej pripravim, da mi je ni potrebno žvečiti v ustih-ker je manj boleče!
Za tako hude težave zagotovo obstaja konkreten vzrok. Niste mi napisali ali je bila opravljena obsežnejša diagnostika. Svetujem vam lahko le, da se čimprej oglasite nazaj na Stomatološko kliniko, najbolje h kirurgu, ki Vas je obravnaval prvič. Ali ste sicer zdravi? Morda bi bilo dobro, da se oglasite tudi do splošnega zdravnika, da Vas pregleda in oceni ali morda ne gre za kako revmatično obolenje, ki se je pri Vas najprej pokazalo kot težave s čeljustnim sklepom. Ne bi Vas rada preveč prestrašila, toda težave,ki jih opisujete zahtevajo razjasnitev. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 11. Omrtvičenost po puljenju modrostnega zoba |
|
|
|
Stara sem 25 let. Pred kakšnim letom so mi izpulili modrostni zob (spodaj desno). Poseg je bil kirurški. Ker injekcija (anestezija) po posegu ni popustila (omrtvičeno sem imela celotno desno čeljust spodaj, spodnjo ustnico, brado in del jezila), sem se naslednji dan vrnila na čeljustno kirurgijo. Tam mi je bilo rečeno, da se to dogaja (sicer bolj poredko in da ne vedo zakaj), da oni niso naredili nič narobe in da traja nekje do pol leta, da se stanje spet normalizira. Nato sem kakšen mesec hodila tja na laser, desno stran sem obsevala z infrardečo lučjo in jemala vitamina B1 in B6. Stanje se je počasi izboljševalo, a nikoli več normaliziralo. Sedaj, dobro leto po posegu, imam še vedno delno omrtvičeno desno stran brade in spodnje ustnice, velikokrat čutim mravljince... Zanima me, zakaj je do tega sploh prišlo (da anestezija ni popustila), kako se zdravi, se sploh ozdravi? Ali lahko še sploh kaj naredim (oz. ljudje, ki so to povzročili), da izboljšam svoje stanje?
Zelo lepo in natančno ste opisali svojo težavo. Pri vsakem kirurškem posegu lahko pride do komplikacij, kar podaljša čas celjenja rane, nima pa trajnejših posledic.Kadar korenine spodnjih modrostnih zob segajo do živca, ki poteka v spodnji čeljusti, se včasih poškodbi le-tega ni mogoče izogniti. To lahko vodi do prehodnega, zelo redko pa do trajnega zmanjšanega občutka v spodnji ustnici na prizadeti strani. Gibljivost ustnice ni prizadeta.
Želim Vam, da bi se občutljivost sčasoma v celoti povrnila. Lahko se oglasite do kirurga ,ki je poseg opravil, saj Vam bo bolj z zagotovo znal povedati ali je moč še kaj narediti. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 12. Potek operacije modrostnega zoba |
|
|
|
Že kakšno leto ali dve se mi gnoji ne vem dlesen ali zadnji spodnji zob ali modrostni zob. Vsakič ko pritisnem na dlesen ali v okolici modrostnega zoba pri priteče na površje gnoj, ki zelo zelo zaudarja, zaradi tega imam tudi problem ustnega zadaha. Zob oz. okolica zoba me ne boli vendar je zelo moteče. Če bo potrebno izpuliti zob me zanima kakšen je ta postopek, če lahko bolj podrobno opišete. Imam velike mandlje in ko sem pri zobozdravniku me sili na bruhanje in s težavo plombirajo zob. Na kratko povedano če se s prstom pomaknem proti koncu ustne votline mi gre na bruhanje. Zato me zanima kakšen je ta postopek na kirurgiji in koliko časa traja. Kaj je po operaciji. Ali pa če je še možna kakšna druga rešitev.
Modrostne zobe najpogosteje odstranimo iz naslednjih razlogov: tesnega stanja zob v čeljusti, vnetja sluznice ali kosti okoli zoba, ki največkrat nima prostora izrasti, žariščnega vnetja, ki je včasih vzrok kakemu sistemskemu obolenju, predvidenega protetičnega zdravljenja.
Puljenje ali ekstrakcija je kirurški poseg, ki ga naredimo v lokalni anesteziji. Lokalna anestezija je taka anestezija (omrtvičenje operativnega predela) kot običajno pri zobozdravniku. Zob najprej s posebnim instrumentom razmajemo in ga nato s kleščami izvlečemo iz ležišča. Kadar je zob še neizrasel in ga delno ali v celoti prekrivata dlesen in kost, dlesen nad neizraslim zobom prerežemo. S svedrom nato odstranimo kost, ki oklepa zob in ga osvobodimo.Včasih je potrebno zob prerezati in odstraniti vsak delček posebej. Robove rane zbližamo s tamponom ali zašijemo, če je velika. Šive odstranimo po tednu dni. Rana se bo zapolnila s krvjo, dlesen bo prerasla rano v nekaj tednih. Votlinica po puljenju se bo zarasla s kostjo v približno po leta. Po operaciji lahko nastane zmerna oteklina. Bolečine po operaciji so blage in jih lahko omilimo z običajnimi protibolečinskimi sredstvi ( odsvetuje se le Aspirin, ker moti strjevanje krvi). Zmerna oteklina, oteženo odpiranje ust, blažje težave pri požiranju in povišana telesna temperatura (do 38°C ) so v prvih dneh po operaciji pričakovane. Seveda so možne tudi komplikacije. Kadar se rana vname, to pomeni da se čas celjenja podaljša, trajnejših posledic pa običajno nima. Krvavitev po posegu je redka, in kri lahko zobozdravnik hitro ustavi. Pri posegu v področju zgornje čeljusti lahko pride do odprtja nosne ali čeljustne votline (sinusa), kar se običajno spontano normalno zaceli.Lahko pride do zdrsa korenine ali zoba v čeljustno votlino. V tem primeru, ali v primeru, če se odprtje čeljustne votline spontano ne zapre, je potrebno operativno zdravljenje. Pri posegih na zadnjih zobeh spodnje čeljusti, lahko pride do poškodbe živca, ki leži blizu. To lahko povzroči začasno motnjo občutka ali mravljinčenje spodnje ustnice. Če pride do poškodbe jezičnega živca se lahko zmanjša občutek za okus na prizadeti polovici jezika. Pri anesteziji v predelu zgornje osmice se lahko zgodi, da v času ko deluje anestetik pacient čuti tiščanje, ali ima občutek da ne more dihati in požirati. Ko anestetik popusti, izzveni tudi ta neprijeten občutek, zato naj Vas ne bo strah. V primeru močno zavitih korenin poseg običajno opravi specialist oralni kirurg. Ob dobri anesteziji puljenje zob ni boleče. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 13. Pomaknjena čeljust |
|
|
|
Imam naprej pomaknjeno spodnjo čeljust. Skoraj za pol centimetra. Že kot 6 let star otrok sem začel zardi tega obiskovati ortodonta in nositi opornice. Vendar se mi stanje ni izboljšalo.Sedaj sem star 17 let. Ortodontka mi je priporočala operacijo. Zanima me vaše mnenje ali naj se za to odločim in sploh me zanima kakšni so potem stranki učinki operacije. Zdravnica mi je rekla da se na drug način moja čeljust več ne da pomakniti nazaj.
Stanje, ki ga opisujete, se imenuje progenija. Kadar se rasti spodnje čeljusti ne da regulirati z ustrezno ortodontsko terapijo, je na voljo operacija. Progenija je naprej pomaknjena čeljust. Hkrati pri ugrizu običajno spodnji zobje segajo čez zgornje, kar je ravno obratno kot običajno. Kadar je progenija estetsko moteča in si pacient želi izboljšanje videza in ugriza se odloči za operacijo. Operacija progenije je precej zahtevna. Pred operacijo je potrebna ortodontska priprava zobovja na novi ugriz. Pred operacijo se izdela tudi posebna opornica, ki se jo namesti med operacijo. Ta opornica poveže zobe med seboj v novi ugriz in drži čeljusti v novem položaju. Deluje kot imobilizacija. Pri operaciji se vzdolžni del spodnje čeljusti kjer so sklepi oddvoji od vodoravnega dela, kjer so zobje.Nato vodoravni del pomaknejo nazaj, tako da se zobje ujamejo v vnaprej predvideni ugrz. V tem položaju se namesti opornica , ki drži čeljust v novem položaju. Oddvojene dele kosti povežejo v novi položaj.Opornico je potrebno po operaciji nositi kar nekaj časa. Operacijskih tehnik je več. Toliko na kratko, ne bi Vas rada preveč prestrašila, zato Vam svetujem , da se oglasite na informativni razgovor k maksiofacialnemu kirurgu, ki Vam bo natančno razložil kako operacija izgleda, kakšne so lahko komplikacije, koliko časa bo trajalo okrevanje, skratka vse kar Vas zanima. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 14. Poškodba čeljusti |
|
|
|
Star sem 21 let. Pred 9 leti sem se udaril v levo stran čeljusti, zato mi je kasneje začela rasti postrani.Mislim, da je do tega prišlo zaradi udarca,ki je kost premaknil oz. izbil iz pravega tira.Moti me,saj nekako bolj štrli ven kot desna čeljust.Zato me zanima ali je možna kaka operacija, da se čeljust popravi oziroma premakne nazaj v pravo lego.Zanima me tudi kakšen je postopek,ali je treba plačati, ali ostanejo brazgotine?
Morala bi Vas videti, da bi lahko ocenila kakšne vrste oskrbo potrebujete. Sama nisem pravi naslov za to. V kolikor gre za operacijo le zaradi izgleda, se oglasite do specialista plastične kirurgije. Če pa gre tudi za motnje funkcije (govor, prehranjevanje
) bi Vas moral pregledati specialist maksiofacialni kirurg.
Najprej je potrebno ugotoviti kakšne vrste nepravilnost imate, da se lahko nato določi kirurški poseg ali več kirurških posegov za doseg učinka. Ker ste mi vprašanje zastavili dvakrat, bom eno posredovala specialistu maksiofacialne kirurgije. Sama bi v tem primeru skušala pridobiti mnenje obeh, maksiofacialnega in plastičnega kirurga, morda bosta tudi terapijo izvedla v sodelovanju. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 15. Previdnostni ukrep pred puljenjem |
|
|
|
Pred mano je puljenje zob. Skoraj šest mesecev redno jemljem tablete: Coryol, Plavix in Aspirin, ki preprečujejo strjevanje krvi. Koliko dni pred puljenjem zob moram prenehati jemati tablete, da ne bo komplikacij.
Prejemate močno antikoagulantno terapijo. Zato predvidevam, da Vaš splošni zdravnik, ki Vas vodi, redno spremlja parametre strjevanja krvi. Zato naj Vas Vaš splošni zdravnik pripravi za poseg. Na dan puljenja mora biti vaša vrednost INR primerna, običajno pod 2,5 - 3.
V naši ordinaciji običajno stopimo v kontakt s pacientovim splošnim zdravnikom in se dogovorimo za pripravo pacienta. Pacienti na antikoagulantni terapiji običajno hodite na testiranje parametrov strjevanja krvi v rednih časovnih intervalih, po potrebi pogosteje. Zato se v naši ordinaciji s časom puljenja kar najbolj prilagodimo času enega od Vaših rednih testiranj. Vaš splošni zdravnik Vam da navodila kako jemati zdravila, mi pa se prilagodimo tako, da na dan ko ste pripravljeni opravimo puljenje. Želimo si, da nas pacient v naprej obvesti , da bo predvidoma v naslednjih nekaj dneh možno zob puliti, če je to mogoče predvideti. Ob dobri organizaciji je to možno. Ta dan opravimo puljenje le na pisno potrdilo Vašega splošnega zdravnika, da lahko ta dan varno izvedemo poseg. Želim Vam uspešen poseg brez komplikacij. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 16. Puljenje modrostnih zob |
|
|
|
Stara sem 26 let in imam dve plombi, obe v zgornjih osmicah (že 4 leta). Sedaj sem bila na pregledu pri svoji zobozdravnici, vse zobe imam v redu - tudi tokrat brez plomb. Zatakne pa se pri zgornjih modrostnih zobeh. Zobozdravnica mi je svetovala puljenje. V ponedeljek grem na slikanje, da ugotovimo kako je z mojimi koreninami. Zanima me kako puljenje poteka in kako je z injekcijo, sem namreč zelo občutljiva in "strahopetna". Ko sem prvič dobila injekcijo v zgornjo levo osmico sem se dušila, vendar je pozneje bilo vse v redu. Zanima me ali je puljenje boleče (modrostne zobe imam namreč normalne velikosti) in kakšno reakcijo na injekcijo lahko pričakujem.
Puljenje ali ekstrakcija je kirurški poseg, ki ga naredimo v lokalni anesteziji, to je taka anestezija (omrtvičenje operativnega predela) kot običajno pri zobozdravniku. Zob najprej s posebnim instrumentom razmajemo in ga nato s kleščami izvlečemo iz ležišča. Robove rane zbližamo s tamponom ali zašijemo, če je velika. Rana se bo zapolnila s krvjo, dlesen bo prerasla rano v nekaj tednih.. Votlinica po puljenju se bo zarasla s kostjo v približno po leta. Po operaciji lahko nastane zmerna oteklina. Bolečine po operaciji so blage in jih lahko omilimo z običajnimi protibolečinskimi sredstvi ( odsvetuje se le Aspirin, ker moti strjevanje krvi). Seveda so možne tudi komplikacije. Kadar se rana vname, to pomeni da se čas celjenja podaljša, trajnejših posledic pa običajno nima. Krvavitev po posegu je redka, in kri lahko zobozdravnik hitro ustavi. Pri posegu v področju zgornje čeljusti lahko pride do odprtja nosne ali čeljustne votline (sinusa), kar se običajno spontano normalno zaceli. Pri posegih na zadnjih zobeh spodnje čeljusti, lahko pride do poškodbe živca, ki leži blizu. To lahko povzroči začasno motnjo občutka ali mravljinčenje spodnje ustnice. Pri anesteziji v predelu zgornje osmice se lahko zgodi da v času ko deluje anestetik pacient čuti tiščanje, ali ima občutek da ne more dihati in požirati. Ko anestetik popusti, izzveni tudi ta neprijeten občutek, zato naj Vas ne bo strah.
V primeru močno zavitih korenin poseg običajno opravi specialist oralni kirurg. Ob dobri anesteziji puljenje zob ni boleče. |
Na vrh strani  |
|
|
|
| 17. Ranula |
|
|
|
Moji 5 letni hčerki se je pod jezikom naredila ranula - zamašilo ali zelo zožilo se je izvodilo podjezične žleze slinavke - tako so jo diagnosticirali na čeljustni kirurgiji. Bila je predvidena za operacijo in smo tudi trikrat že bili na oddelku, vendar nas je anestezistka vedno poslala domov, ker hči ni bila zdrava ( rahli prehladi), zaradi načina operacije pa ne sme imeti nič izcedka iz nosu - tako so nam obrazložili. V tem času pa tkivo v ustih ni zdržalo
napetosti sline in na steni ranule se je naredila razpoka, skozi katero slina sedaj izteka. Zadeva ni boleča, hčere niti ne moti niti je ne boli. Sedaj se je tkivo postavilo v normalno lego - ni več napeto, le slina verjetno izteka ven nekaj milimetrov stran od naravnega izvodila skozi luknjico v steni. Zanima me, ali je operacija nujna oz. posledice, če se odločimo in hčere ne damo operirati. Glede na to, da bi operacija potekala v splošni anesteziji ( Vsi možni zapleti in tudi učinek same anestezije) smo malo skeptični o njeni nujnosti in potrebnosti. Ne bi rada izpostavljala otroka nepotrebnemu psihičnemu in fizičnemu stresu zaradi neogrožajočega stanja ali celo samo zaradi estetskega izgleda. Kakšno je vaše mnenje?
Kot so vam razložili, je ranula oteklinica, ki se pojavi kadar se zamaši izvodilo slinavke, značilno za podjezično slinavko. Pojavi se na ustnem dnu. Poveča se tik pred ali ob hrenjenju in je neboleča. Oteklinica vsebuje slino, ki se ne more izločiti skozi izvodilo.
Terapija je vedno kirurška. Glede potrebnosti operacije in mogočih komplikacij je najbolje, da se posvetujete z lečečim kirurgom. Operacijo so prestavili ravno zato, da bi se v čim večji meri izognili zapletom. Svetujem Vam, da poskrbite za čim boljšo splošno odpornost deklice, tako da bo poseg možen čim prej. |
Na vrh strani  |
|
|
|
|
|